IPv4 proti IPv6: Arhitektura, naslavljanje in Dual-Stack

1. Revolucija naslovnega prostora IPv6

Medtem ko je 32-bitni IPv4 ponujal 4,29 milijarde naslovov (izčrpanih leta 2011), 128-bitni IPv6 zagotavlja nepredstavljiv prostor 3,4 × 10^38 edinstvenih naslovov:

2^128 = 340.282.366.920.938.463.463.374.607.431.768.211.456
(~3.4 × 10^38 addresses)

Eno samo standardno podomrežje /64 vsebuje 18,4 kvintilijona naslovov, kar popolnoma odpravlja potrebo po prevajanju naslovov NAT.

2. Kanonična pravila zapisa RFC 5952

• Izpust vodilnih ničel: Vodilne ničle v vsakem 16-bitnem bloku se opustijo (npr. 2001:0db8::0001 postane 2001:db8::1).
• Stiskanje z dvojnim dvopičjem (::): Najdaljše zaporedje ničelnih blokov se zamenja z :: (največ enkrat v naslovu).
• Pravilo enake dolžine: Če je več ničelnih nizov enake dolžine, se stisne prvi niz.
• Male črke: Šestnajstiške številke (a-f) morajo biti zapisane z malimi črkami.

3. Standardna hierarhija podomrežij IPv6

• Predpona /32: Standardna alokacija RIR za ponudnike internetnih storitev (ISP).
• Predpona /48: Standardna alokacija za poslovna omrežja (65.536 podomrežij /64).
• Predpona /56: Priporočena alokacija za manjša podjetja in poslovalnice.
• Predpona /64: Temeljna velikost lokalnega podomrežja LAN, zahtevana za SLAAC (RFC 4862).

4. Strategija Dual-Stack in Happy Eyeballs

Prehodni mehanizem Dual-Stack omogoča hkratno delovanje skladov IPv4 in IPv6, medtem ko algoritem Happy Eyeballs (RFC 8305) prednostno uporablja IPv6.